LJSO

Lokacija letališča - LJSO

Letališče Šoštanj se nahaja:

Letališče Šoštanj se nahaja 2 km severno od mesta Šoštanj.
Leži v ozki dolini, katero obdajajo griči pokriti s smrekovim gozdom in večjim grmičevjem.
V oddaljenosti 500 m vzhodno od letališča poteka cesta Šoštanj – Zavodnje – Črna.
Najbolj karakterističen je 230 m visok dimnik TE Šoštanj, ki je zadnjih 50 m obarvan z rdečo in belo barvo.
Od dimnika je v smeri sever v oddaljenosti 2,3 km letališče Šoštanj.

letališče je pravokotne oblike obdano z gričevjem. Gričevje poteka vzporedno z VPS na E in W strani, oddaljeno od VPS na E strani 1 km (greben) in na W strani 700 m (greben). Ob cesti Šoštanj – Zavodnje – Črna, ki je oddaljena cca. 500 m E od VPS se nahaja naselje Lajše. Na severni strani letališča v oddaljenosti 1,3 km se nahaja večje poraščeno hribovje katerega višina se strmo vzpenja kjer teren v naravi strmo narašča.

Podatki o VPS

Letališče Šoštanj ima osnovno asfaltno stezo velikosti 700 x 18 m
Steza se razteza v geografski smeri 150°- 330°
Naravni pogoji in ureditev IetaIišča omogočajo njegovo uporabo za letala generalne aviacije, ultra lahka letala in lahka oz. manjša poslovna letala (do skupne teže 5.700 kg), kot tudi za vse vrste helikopterjev podnevi pri VFR pogojih.

Ostali podatki za asfaltno VPS:

Geografska smer VPS je: za pristajanje 330° za VPS 33, za poletanje 150° za VPS 15
Referenčna točka (sredina VPS): 46 23 52.649 N 15 02 41.705 E
Nadmorska višina : 377.55 m (1239 ft)
Magnetna deklinacija znaša: 4°E
Referenčna temperatura: 19,4°C

Šolski krog za motorna letala

Poletanje se vedno vrši v smeri 150° (15). Pri poletanju iz smeri 150 ° (15) se v primeru slabših metereoloških pogojev lahko dodatno uporabi travnati del pred asfaltno VPS stezo v dolžini 150 m. Travnati del je primerno utrjen.

Po poletanju se izvede prvi desni zavoj praviloma nad najnižjo točko doline (pred gričem).

Drugi zavoj se izvede kot pri klasičnem šolskem krogu (smer 330° – let vzporeden z VPS) . Ko “preide krilo” pri letu v smeri 330° konec VPS naredimo desni zavoj (za 90°) in se pravokotno oddaljimo od VPS. Naslednji desni zavoj naredimi tako, da letimo vzporedno s stezo v smeri 150° v oddaljenosti od steze kot pri klasičnem šolskem krogu. Skonstruiramo tretji in četri zavoj, ter pristanemo v smeri 330 ° (33). Obstaja možnost podaljšanja pristajalne razdalje za 150m na koncu VPS v smeri 330 ° (33) v primeru težav pri pristanku (travnati del podaljška VPS steze je ustrezno utrjen).

Višina šolskega kroga je 2200 ft QNH (680 m QNH – 300 m QFE).

Odmet vlečne vrvi se izvrši na višini 100 m QFE ob VPS ob znaku “T” na levi strani. Po odmetu vrvi je potrebno skonstruirati desni šolski krog.

V primeru, da se izvrši na letališču pristanek brez uporabe radijske postaje (okvara postaje in podobno) ali, da se ne vzpostavi zveze z vodjem letenja na letališču (v primeru neaktivnega letališča) je obvezen predhodni nadlet letališča in izvedba dveh zavojev nad letališčem na višini 2.200 ft QNH, pri čemer se pilot ravna po morebitnih zemeljskih oznakah in navodilih na letališču. Hkrati je potrebno opazovati samo stanje VPS steze, metereološke posebnosti (veter) in se normalno vključiti v desni šolski krog za smer 330° (33). Pristajanje z druge strani ni dovoljeno. Tovrsten pristanek pilot izvede na lastno odgovornost upoštevajoč letalske predpise, metereološko stanje na letališču, posebnost letališča in osebno usposobljenost za pristanek na letališču Šoštanj.

Upoštevati je potrebno zahtevnost letenja na letališču Šoštanj.

Šolski krog za jadralna letala

Polet v aerozapregi se vrši samo v smeri 150° (15). Minimnalna višina šolskega kroga za jadralna letala je 200m QFE oz. 630m QNH. Minimalna višina za odklop jadralnega letala od motornega je 300 m QFE. Cona za jadralna letala je na E strani 500 m oddaljena od VPS (nasproti hangarja). V coni se jadralno letalo spusti do višine 200 m. Pilot jadralnega letala skonstruira desni šolski krog in pristane v smeri 330° (33) na asfaltno VPS v odvisnosti od navodil vodje letenja.

V nobenem primeru se ne sme pristati na varnostni travnati pas vzhodno od asfaltne VPS.

V primeru, da jadralno letalo prileti v zono z mnanjšo višino kot 200 m, pilot ne konstruira klasičnega šolskega kroga temveč šolski krog z zavojem za 180° in to tako, da leti paralelno z VPS v smeri Šoštanj in to po grebenu vzpetine, ki poteka paralelno z VPS. Zavoj za 180° pilot napravi glede na višino in presojo tako, da po izhodu iz zavoja zavzame smer 330° levo od točke”T”. Pri trenažnem letenju je mininalna višina za prihod v zono 400 m QFE.

Tehnični podatki o manevrskih površinah za gibanje letal

Vzletno pristajalna steza (RWY) je asfaltna, doIžine 700 m in širine 18 m. Manevriranje motornih letal se vrši po asfaltni VPS, stezi za voženje in travnatem delu poleg asfaltne VPS steze, saj so travnate površine ustrezno utrjene in izravnane. V primeru večjih padavin ali večje količine dežja se manevriranje izvaja izključno na asfaltnem delu VPS ali na delu steze za voženje.

Na površinah letališča Šoštanj se na severnem delu VPS (od praga steze 15 v smeri proti severu) nahaja vozna steza z imenom Y. Gre za taxiway vozno stezo namenjeno za vožnjo z motornimi propelerskimi zrakoplovi zaradi dostopa do letališča s severne starni do območja letališča, nadaljnjo vožnjo do VPS steze in do preostalih objektov na letališču. Dolžina vozne steze znaša cca. 200m in poteka od praga VPS v smeri proti severu, na travnatih površinah, ki so ustrezno utrjene in označene. Namenjena je dostopu zrakoplovom, ki so parkirani (hangerirani) v objektu na skrajnem severnem delu letališča.

Parkiranje in privez letal se vrši na severni strani asfaltne steze za voženje ob hangarju na označenem delu (na nasprotni strani črpalke za gorivo, ki je na južni strani).

Prostor za pristajanje helikopterjev je na VPS stezi (na stičišču VPS steze oz. nasproti steze za voženje) ali na južni strani asfaltne steze za voženje in zahodno ob travnati VPS.

Na letališču ni padalskega kroga.

Postopek v primeru zgrešenega pristajanja v smeri 330°

V primeru, da se letalo na pragu 33 VPS nahaja 25 m ali več iznad nje, je potrebno ponoviti pristanek s pravilnim proračunom za pristajanje. Višine izpod 25 m na pragu VPS zagotavljajo letalom, ki koristijo letališče Šoštanj normalno pristajanje.

Postopek ob neuspelem pristanku:

poln plin,
zakrilca na I stopnjo (upoštevaj navodila za koriščenje tipa letala),
režim vzpenjanja (hitrost najboljšega kota vzpenjanja),
do konca VPS držati smer 330°,
na koncu VPS začeti blagi levi vzpenjajoči zavoj po dolini v smeri Topolšice,
nad Topolšico narediti levi zavoj za 180 ° in se ponovno vključiti v šolski krog,
s pomočjo radijske postaje poklicati vodjo letenja in upoštevati navodila za pristanek,
ponoviti pristanek.

Postopek v primeru odpovedi delovanja motorja na letalu

V fazi zaleta: Odvzeti plin do konca, zadržati smer in zavirati po potrebi.

V fazi odlepljanja: Odvzeti plin do konca, zadržati smer in oprezno ter efikasno zavirati.

V fazi vzpenjanja: Postopati po navodilih za tip letala in obvezno previdno pristati naravnost naprej na travnik ali polje, ki je pred letališčem. V tej fazi je prepovedan povratek nazaj na letališče; povratek ni možen.

Prekinitev pri prvem zavoju: Postopati po navodilu za uporabo letala ter pristati na najbližji primeren teren v smeri naravnost ali levo-desno. Pri tem se je potrebno izogibati morebitnih naseljenih območij. Idealni teren v tej fazi je veliko kmetijsko območje (njiva) locirana na levi strani pred prvim zavojem (levo od smeri odleta). Pozornost usmeriti na vrsto posevkov. V tej fazi povratek nazaj na letališče ni možen, saj naravne prepreke in morebitne metereološke posebnosti (veter, turbolenca, rotorji) tik pred pragom VPS (potok, cesta) ne dopuščajo varnega končnega doletnega povratka. Izjema je dopuščena pri zrakoplovih kateri v tej fazi dosežejo minimalno višino 400 ft nad terenom in vračanje nazaj proti letališču hkrati dopuščajo tudi letalne sposobnosti zrakoplova. V primeru ocenjenega neuspelega končnega povratka proti VPS (upoštevati potok in cesto pred VPS) se priporoča pristanek na najbližjem primernem terenu.

Prekinitev pri drugem zavoju: Obrniti nazaj na letališče po najkrajši poti v kolikor višina zrakoplova v tej fazi in letalne sposobnosti ter metereološki pogoji dopuščajo varen in zanesljiv povratek. V nasprotnem primeru izbrati najprimerneši teren za zasilni pristanek in se ob tem izogibati morebitnih manjših naseljenih območij.

Postopek v primeru odpovedi delovanja vlečne kljuke na jadralnem ali motornem letali v aerovleku

Vlečna vrv se ne odpne od jadralnega letala: Ko je dosežena potrebna višina v coni za jadralna letala in če se vlečna vrv ne odpne od jadralnega letala, pilot jadralnega letala najprej po radijski zvezi obvesti pilota vlečnega letala o nastali situaciji in tedaj pilot vlečnega letala odpne vlečno vrv. Pilot jadralnega letala nato izvede šolski krog tako, da bo v 4. zavoju imel višino najmanj 150 m QFE in z večjo višino pristal na VPS ter se izognil preprekam, v katere bi se pri pristanku lahko zapletla vlečna vrv. Pri pristajanju pilot jadralnega letala ravna zelo pazljivo in z eno roko vleče ročico za odpenjanje vlečne vrvi, da bi se ta sama odpela.

Vlečna vrv ne odpade od vlečnega letala: Če po preletu točke za odmetavanje vlečne vrvi ta ni odpadla, pilota opozorimo po radijski zvezi, nakar pilot postopek za odmetavanje vrvi še enkrat ponovi. Če tudi po ponovljenem postopku vlečna vrv ne odpade od vlečnega letala, bo pilot zadržal višino 100 m nad terenom in privedel letalo na pristajanje z večjo višino na začetku VPS in pristal z vrvjo.

Vlečna vrv se ne odpne od jadralnega in tudi ne od motornega vlečnega letala: Oba pilota se najprej po radijski zvezi sporazumeta o postopku in nato z največjo pazljivostjo izvedeta šolski krog skupaj v aerovleku in pristaneta skupaj. Hkrati se priporoča, da se tovrstni pristanek obeh letal izvede na letališču Slovenj Gradec ali letališču v Celju zaradi lažjega priletnega dostopa in večjih letaliških površin.

Prekinitev letenja: Pri poslabšanih meteoroloških pogojih, da vodja letenja letalom (po radijski zvezi 128.305 MHz) nalog za takojšnje pristajanje. Jadralna letala, ki so na jadranju se z zračnimi zavorami spustijo do višine 200 m iznad cone in takoj skonstruirajo desni šolskl krog in pristanejo. Motorna letala prav tako takoj letijo iz določene cone v cono čakanja in pristanejo po navodilih vodje letenja.

Viri informacij: