Koroški aeroklub Slovenj Gradec
Jutranje potovanje na Ptuj, na odprtje državnega prvenstva v jadralnem letenju, je bilo prijetno, še najbolj sem si zapomnil zgodbo letalogleda Milana, ki je pripovedoval o dveh Fincih, ki sta se pojavila dan prej v Lescah. Na svojem zemljevidu Slovenije sta imela obkrožena vsa slovenska športna letališča in namenila sta si jih ogledat. Tisto v Ajdovščini je bilo narisano nekje na Predmeji ali Otlici in spraševala sta, kje naj bi bilo letališče, ker ga nista našla … Med povratkom v Ljubljano smo se zaustavili še na letališču v Celju. In koga smo srečali? Seveda, finski par, o katerem je zjutraj pripovedoval Milan. Ne vem, ali sta bila mož in žena, a on je bil očitno zaprisežen jadralec, saj je nosil čepico svojega znamenitega kluba Räyskäla. Kdo še ni slišal zanj?
Na letališču v Celju ni bilo žive duše, razen nas in prijaznega lastnika bifeja, za vogalom hangarja. Ker smo že zapuščali letališče, smo s Fincema poklepetali kar stoje. Povedali smo jima, da sta se na tem letališču rodili firmi LX navigation in LXnav, on se je čudil in ni mogel verjeti. Ne vem, zakaj sem jima svetoval, naj si ogledata letališče v Slovenj Gradcu in jima pokazal smer in povedal zračno razdaljo, češ, da je najlepše na svetu, potem pa smo jima namignili, da naj odrineta na Ptuj, ker je tam prav zdaj poteka naše nacionalno tekmovanje.
Večina slovenskih jadralcev imamo v podzavesti spravljeno podobo in čudovit geografski položaj športnega letališča med Uršljo goro in Pohorjem, a to romantično podobo je zadnja leta močno zasenčilo patološko dogajanje v zvezi z lastništvom letališča. Ko sem Fincema povedal za letališče, sem pomislil, da tam morda ne bosta naša nikogar, saj dejavnosti, zaradi izkrivljene »vizije« lastnika, skoraj ni več, poleg tega pa sta Finkova in Kotnikova ekipa na Ptuju. En sam jadralec, ki je še ostal v Slovenj Gradcu, pa si najbrž ne bo naročil vlečnega letala iz Velenja. Ampak o tem norem dogajanju, kjer domači super cub domačinov ne vleče, Fincema nisem govoril, ker tako ali tako ne bi nič razumela, zagotovo pa bi pomislila, da smo slovenski jadralci rahlo čuknjeni.
Na Ptuju sem se razveselil obeh jadralskih ekip iz Slovenj Gradca, ki sta zagotovo znamenje, da jadralno letenje v Slovenjem Gradcu ostaja stalnica in da bo dolgoročno samo še napredovalo. Na Ptuju smo lahko zvedeli, da so celo želeli kupiti piperja super cub, ki je bil baje na trgu, ampak so kmalu ugotovili, da je bila to samo še ena potegavščina, zaradi katere se ne izplača izgubljati moči in volje. Sicer pa je vse tako zapleteno, da tega natančno tudi ni mogoče zapisati, pač v slogu one srbske skupine Gori bor, kjer pevec pravi: »Neznam, ko je ko, i ko je kome, a štu ču ja u svemu tome?« Ne, tega ne ve nihče in tisti, ki bo skušal to razumeti, se mu bo zmešalo. Ker v tem ni nobenega razuma, še najlažje bi to bilo možno razložiti z logiko norosti.
»Dolgoročno se bo naš klub izvlekel iz krize. Kljub vsem zapletom smo izšolali nekaj jadralcev, med člani smo dobili tudi novega zasebnega lastnika jadralnega letala. In še marsikaj se dogaja, kar nam daje upanje, da smo na dobri poti, da se izkopljemo iz krize. Za to željo stoji vsaj petdeset članov,« smo lahko slišali med čakanjem na vzlet.
Ko smo že pri državnem prvenstvu v jadralnem letenju na Ptuju, je treba omeniti kamp na vzhodnem robu letališke stavbe, večina jadralcev in spremljevalcev je za svoje štore našla zavetje v senci gostih krošenj. Kljub utesnjenemu prostoru je bilo razpoloženje med jadralci v kampu prijetno. Pomislil sem na letališče v Slovenjem Gradcu, ki ima neprimerno večji prostor za kaj takega, a tam še dolgo me bo državnega prvenstva, ker pač lastnik letališča, ki klubu očita, da nima vizije, ne ve, da je jadralno letenje šport, ki povezuje jadralce iz vsega sveta in seveda še posebno slovenske jadralce, ki so do zapleta vzpostavili svoj odnos. In če bo gospod Zakeršnik morda po kakšnem naključju srečal tista dva Finca, si bo po svoje razlagal njun prihod.
Poslovili smo se z zmeraj prijaznega letališča v Celju, se za trenutek zaustavili, in pogledali kaj piše na veliki novi tabli, pred zapornico, ki zapira pot na letališče. Velik napis nas seznanja, da so na tem travniku korenine navigacijskega sistema LX.« Kako, da tega nismo videli že prej? In kaj sta dejala Finca? »A res, člani tega kluba so ustanovili firmo LX?«
Niko Slana, Foto: Milan Korbar – OPENSOARING – 20.7.2015